Dolina reke Dragonja

Za seboj sem pustila Kras in Ljubljano in vstopila v Istro skozi zgornja vrata Istre – Koper. Še dve leti sem se vozila vsak dan na delo v Ljubljano. A vmes se je pokazala priložnost za nakup večjega kmetijskega zemljišča v dolini reke Dragonja. Takoj sem najprej videla, kako sadim paradajze, krompir, bučke, malancane, pa artičoke, pa še in še …in še je ostalo prostora na 1 ha prelepe zemlje. 

Ideja o zeliščih je prišla spontano, saj sem že takrat imela precej zanimanja za naravno kozmetiko in romantična polja lavande, smilja … Hkrati pa me privlačila narava, ta urejenost in poraščenost z zelišči v naravi Istre. Skozi šolo geomantije sem se učila, kako pristopiti, “pogledati” kraje tudi drugače, poglobljeno in celotna Istra me je očarala. Predvsem pa prisotnost reke. Ob vsakem naporu pri kmetovanju je nudila osvežitev. Čista, žuboreča in pomirjujoča. 

Rodovitna in prežeta z mozaičnostjo polj obdelana z zelenjavo, pšenico, koruzo, nekaj trt in oljk v višjih legah. Na vrhovih šavrinskega hribovja so posejane vasi. Bogastvo rastlinja in živali, kmetje in prebivalci doline jo naredijo še vedno živo. Ter upam, da je bila dovolj dolgo odmaknjena, da so se jo tako tudi drugi naučili ceniti ter spoštovani njeno naravno nedotakljivost.

Dolino reke Dragonja ne spoznaš v enem dnevu. Živi in se kaže v letnih časih. Spoznavaš velike razlike posameznih mikrolokacij. Kot kmet vidiš, da gojenje v dolinski ravnici ni enako, kot na dvignjenih terasastih pobočjih. 

Počasi zbiram semena in delam potaknjence zelišč: melisa, smilj, rožmarin, rman, šetraj, mirta..kasneje tudi žajbelj, muškatna kadulja.Vsaka rastlina ima svoje značilnosti in posebnosti – tako pri gojenju, kot tudi naprej pri sami destilaciji v hidrolate in eterična olja. Velika spodbuda so bili takrat sodelavci Fakultete za farmacijo v Ljubljani, Oddelek za farmacevtsko biologijo. Namreč prvi so bili, ki so analizirali hidrolat in eterično olje melise in rman iz doline reke Dragonja. Kmalu so sledile analize še drugih produktov …

kamnita stena
krkavški kamen

in nazaj se nisem več ozirala. Samo naprej po poti sem stopala. Dolina Dragonje je postala tudi moj dom, moje zatočišče in hkrati prostor velikih preizkušenj.

Dodaj odgovor

Your email address will not be published.